Javni poziv ESRR do 2027 – Vprašanja in odgovori
Podajamo odgovore na vprašanja, ki so bila poslana na LAS Bogastvo podeželja. Zaradi zagotavljanja anonimnosti so določena vprašanja in odgovori prilagojeni.
Investicijski - partnerski projekt (nosilec projekta s.p., projektni partner zasebni zavod)
1. VPRAŠANJE:
Ali lahko nosilec projekta iz lastnih zasebnih sredstev zagotovi nepovratni namenski prispevek projektnemu partnerju za kritje njegove 20-odstotne lastne udeležbe?
Odgovor:
V skladu s šestim odstavkom 7. člena Uredbe LEADER/CLLD mora biti iz vloge razvidna zaprta finančna konstrukcija celotnega projekta, ki vključuje razdelitev stroškov po posameznih partnerjih, vrstah stroškov in virih financiranja. Razpisna dokumentacija določa 80-odstotno stopnjo javne podpore, razliko do 100 % upravičenih stroškov ter neupravičene stroške pa krijejo nosilec projekta in projektni partnerji iz lastnih sredstev. Glede na dejstvo, da gre za 100 % predfinanciranje vseh projektnih aktivnosti, saj izplačilo sledi oddanemu zahtevku, ki zahteva 100% pokritost vseh upravičenih stroškov pred oddajo zahtevka. Morajo partnerji pokrivati 100% finančnih sredstev za izvedbo projekta ne zgolj 20% lastnega deleža.
2. VPRAŠANJE:
Ali mora vsak partner ločeno dokazovati svojo 20-odstotno lastno udeležbo ali je dopustno, da nosilec zagotovi lastna sredstva za celoten partnerski projekt?
Odgovor:
Uredba LEADER/CLLD v šestem odstavku 7. člena določa, da mora finančna konstrukcija prikazovati razdelitev posameznih stroškov po partnerjih, vrstah stroškov ter virih financiranja, ki so javna in lastna podpora. Razpisna dokumentacija nadalje določa, da mora pogodba o sodelovanju med nosilcem projekta in projektnimi partnerji vsebovati razdelitev aktivnosti in finančnih obveznosti med partnerji. Iz navedenega izhaja, da mora biti finančna udeležba posameznega partnerja jasno in nedvoumno opredeljena.
3. VPRAŠANJE:
Ali je kot vir lastnega sofinanciranja projektnega partnerja dopustno dokumentirano zasebno posojilo nosilca projekta oziroma ustanovitelja zavoda?
Odgovor:
Uredba LEADER/CLLD določa obveznost zagotovitve zaprte finančne konstrukcije in navedbe virov financiranja projekta.
4. VPRAŠANJE:
Ali lahko projektni partner, ki nima zaposlenih, pri investicijskem projektu uveljavlja stroške osebja po 20-odstotni pavšalni stopnji, če aktivnosti izvaja s pomočjo zunanjih izvajalcev?
Odgovor:
V skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena Uredbe LEADER/CLLD se za projekte investicijske narave za neposredne stroške osebja uporablja pavšalna stopnja v višini 20 %. Osnova za izračun so neposredni upravičeni stroški naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva ter stroški storitev zunanjih izvajalcev. Odsotnost zaposlenih pri projektnem partnerju v navedenih določbah ni določena kot izrecen izključitveni pogoj za uporabo 20-odstotnega pavšala. Priznavanje pavšala je vezano na upravičene neposredne stroške, ki predstavljajo osnovo za njegov izračun, ter na odobreno vsebino projekta in finančni načrt.
5. VPRAŠANJE:
Ali je projektni partner upravičen do predplačila, če je nosilec projekta samostojni podjetnik? Kdo prejme predplačilo in kako se razdeli med partnerjema?
Odgovor:
Prvi odstavek 10. člena Uredbe LEADER/CLLD določa, da se upravičencem, za katere je predplačilo dovoljeno v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, lahko enkratno odobri predplačilo do višine 30 % vrednosti podpore iz pogodbe o sofinanciranju za sklad ESRR, brez predložitve bančne garancije. V skladu z drugim odstavkom 10. člena Uredbe mora upravičenec najpozneje v 180 dneh po izplačilu predplačila vložiti zahtevek za izplačilo sredstev najmanj v višini predplačila. Samo dejstvo, da je nosilec projekta samostojni podjetnik, ne predstavlja zadostne podlage za potrditev upravičenosti do predplačila. Izpolnjeni morajo biti pogoji iz prvega odstavka 10. člena Uredbe.
6. VPRAŠANJE:
Katera dokazila mora partner brez lastnih prihodkov predložiti ob oddaji vloge?
Odgovor:
V skladu s šestim odstavkom 7. člena Uredbe LEADER/CLLD mora vloga vsebovati zaprto finančno konstrukcijo celotnega projekta z razdelitvijo stroškov in virov financiranja po posameznih partnerjih. Razpisna dokumentacija določa tudi obveznost predložitve pogodbe o sodelovanju med nosilcem in projektnimi partnerji, iz katere morajo biti jasno razvidne njihove aktivnosti in finančne obveznosti. Informativni seznam prilog v razpisni dokumentaciji na strani 58 določa predložitev izjav glede splošnih pogojev, dvojnega sofinanciranja, državnih pomoči in DDV ter drugih dokazil glede na vrsto projekta. Partner podpiše izjavo, da je kadrovsko in finančno sposoben. S podpisom se partner zavezuje, da zagotavlja finančna sredstva in zagotavlja ustrezen kader. V skladu z razpisno dokumentacijo (stran 8) se partnerji zavezujejo, k: Upravičenec (in projektni partner kadar se projekti izvajajo s projektnim partnerjem) mora izpolnjevati sledeče pogoje:
- ima sedež, registrirano izpostavo, podružnico, organizacijsko enoto oziroma poslovno enoto na območju LAS (če gre za pravno osebo zasebnega prava) oziroma deluje na območju LAS (če gre za pravno osebo javnega prava ali za pravno osebo zasebnega prava v javnem interesu)
- izkazuje finančno zmožnost za izvedbo prijavljenega projekta in ima zagotovljena sredstva za lastno sofinanciranje projekta (iz lastnih virov, iz drugih zasebnih virov)
- ima odprt transakcijski račun.
7. VPRAŠANJE:
Ali je digitalna nadgradnja na že obstoječi zasebno financirani platformi (dostopnost, uporabniški vmesnik, košarica po izbiri) upravičena kot nova neopredmetena naložba? Kako mora biti razmejena od redne komercialne dejavnosti?
Odgovor:
V skladu s peto točko 2. člena Uredbe LEADER/CLLD naložba oziroma investicija pomeni vlaganje v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva. Šesti odstavek 8. člena iste uredbe med upravičenimi stroški določa naložbe oziroma investicije v neopredmetena sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, med drugim patente, licence, strokovno znanje in drugo intelektualno lastnino. Deseti odstavek 7. člena Uredbe določa, da se podpore za naložbe lahko dodelijo kot del projekta, s poudarkom na širšem pomenu za območje LAS in dodani vrednosti, kot so skupni interes, dostop javnosti do rezultatov ter inovativne značilnosti projekta. Hkrati deveti odstavek 8. člena Uredbe določa, da investicije in storitve, namenjene zasebni rabi, niso upravičeni stroški. Na podlagi navedenega je digitalna nadgradnja lahko predmet presoje kot naložba v neopredmetena sredstva, vendar zgolj navedba, da gre za novo funkcionalnost na obstoječi platformi, ne zadostuje za potrditev upravičenosti. V prijavi mora biti razvidno, katere aktivnosti in stroški so predmet nove projektne naložbe ter kako prispevajo k ciljem projekta, koristim za območje LAS in dostopu javnosti do rezultatov.
8. VPRAŠANJE:
Kako v vlogi pravilno predstaviti javno korist in brezplačno uporabo rezultatov za širšo javnost, če se investicija izvaja na obstoječi platformi zasebnega nosilca?
Odgovor:
Prvi odstavek 7. člena Uredbe LEADER/CLLD določa, da mora biti projekt skladen s cilji skladov in potrebami, opredeljenimi v odobreni Strategiji lokalnega razvoja, pri čemer morajo biti cilji merljivi, z jasnimi učinki in rezultati. Deseti odstavek 7. člena Uredbe posebej poudarja širši pomen naložbe za območje LAS, dodano vrednost, skupni interes in dostop javnosti do rezultatov projekta. Merila za ocenjevanje projektov ESRR – namen A določajo vrednotenje utemeljenosti potreb, vpliva projekta na območje, uporabnosti učinkov in prispevka k razvojnim ciljem SLR.
Zato morajo biti v vlogi predstavljeni:
- potrebe območja LAS, na katere odgovarja projekt;
- ciljne skupine in predvideni uporabniki rezultatov;
- aktivnosti, ki bodo izvedene v okviru projekta;
- merljivi cilji, rezultati in učinki projekta;
- način dostopa javnosti do rezultatov;
- pričakovane koristi za območje LAS in trajnost rezultatov.
Če se predvideva brezplačna javna uporaba projektnih rezultatov, mora biti takšna ureditev ustrezno opisana kot del načrtovane vsebine projekta. Predloženi dokumenti ne določajo splošne obveznosti, da morajo biti vse funkcionalnosti zasebne digitalne platforme brezplačne. Izrecno pa določajo pomen dostopa javnosti do rezultatov projekta in širše dodane vrednosti naložbe.
9. VPRAŠANJE:
Ali je zasebni zavod brez zaposlenih in brez pridobitne dejavnosti upravičen partner? Ali lahko naroča zunanje strokovne storitve (ankete, študija, organizacija in izvedba delavnic)?
Odgovor:
Prvi odstavek 6. člena Uredbe LEADER/CLLD določa, da so upravičenci do podpore za izvajanje projektov v okviru SLR lahko LAS ter fizične in pravne osebe. Drugi odstavek istega člena določa, da pri skladu ESRR fizične osebe, razen samostojnih podjetnikov posameznikov, niso upravičenci. Razpisna dokumentacija za namen A določa, da se lahko prijavijo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, vključno z društvi. Odsotnost zaposlenih in neopravljanje pridobitne dejavnosti sama po sebi nista navedena kot izključitvena pogoja za upravičenost projektnega partnerja. Vendar mora zasebni zavod izpolnjevati vse splošne pogoje upravičenosti, določene z Uredbo in javnim pozivom, ter izkazovati ustrezno sposobnost za izvedbo načrtovanih projektnih aktivnosti. Šesti odstavek 8. člena Uredbe med upravičenimi stroški določa tudi storitve zunanjih izvajalcev, med drugim organizacijo dogodkov oziroma delavnic in pripravo strokovnih ter promocijskih gradiv. Zato so storitve zunanjih izvajalcev lahko predmet upravičenih projektnih stroškov, če so povezane z odobrenimi aktivnostmi projekta in izpolnjujejo pogoje javnega poziva. Pri ocenjevanju se skladno z merilom 4.2 preverjajo tudi organizacijske, kadrovske in tehnične sposobnosti vlagatelja ter partnerjev za izvedbo projekta.
10. VPRAŠANJE:
Ali lahko lokalni ponudniki hrane nastopajo kot plačani zunanji predavatelji oziroma demonstratorji, ne da bi bili projektni partnerji? Ali jih je treba poimensko določiti ob prijavi in katera dokazila se zahtevajo?
Odgovor:
Šesti odstavek 8. člena Uredbe LEADER/CLLD med upravičenimi stroški določa stroške dela, vključno z delom po podjemni in avtorski pogodbi, ter stroške storitev zunanjih izvajalcev. Kot primeri zunanjih storitev so navedeni tudi organizacija dogodkov oziroma delavnic ter priprava strokovnih in promocijskih gradiv. Iz navedenega izhaja, da lahko izvajanje predavanj, demonstracij in delavnic predstavlja upravičeno projektno aktivnost, za katero se angažirajo zunanji izvajalci, ki niso projektni partnerji. Pri tem morajo biti upoštevana določila razpisne dokumentacije glede izbora izvajalcev in upravičenosti stroškov. Razpisna dokumentacija v poglavju Postopek zbiranja ponudb in javnih naročil določa: Pri investicijskih projektih je treba k vlogi priložiti najmanj tri tržno primerljive pisne ponudbe, razen v določenih izjemah. Ena ponudba zadostuje pri strošku, ki ne presega 2.000 EUR, v primeru, ko je vlagatelj javni naročnik, ter pri nakupu opreme in storitev za neinvesticijske projekte. Upravičenci, ki so zavezanci za javno naročanje, morajo postopke izvajati skladno s predpisi o javnem naročanju, drugi pa skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja. Ponudbe morajo omogočati presojo tržne primerljivosti in ustreznosti načrtovanih stroškov. Razpisna dokumentacija v okviru ocenjevanja finančnega načrta preverja tudi realnost stroškov in njihovo skladnost z aktivnostmi. Razpisna dokumentacija ne določa splošne obveznosti, da morajo biti vsi končni zunanji izvajalci že ob oddaji vloge poimensko določeni. Določa pa obveznost predložitve ustreznih ponudb skladno s pogoji javnega poziva. Pri zahtevkih za izplačilo je treba izkazati izvedbo aktivnosti ter predložiti ustrezna dokazila, vključno z računi in dokazili o izvedbi, kot jih določa razpisna dokumentacija. Dodatno je treba upoštevati določbo, da upravičenec ne sme pridobivati storitev od pravnih oseb, ki so z njim 25 % ali več lastniško povezane.
11. VPRAŠANJE:
Kako se 20-odstotni pavšal uporablja pri nosilcu projekta in zasebnemu zavodu, ki nima zaposlenih? Ali odsotnost zaposlenih vpliva na priznanje pavšala, dokazila in razporeditev med partnerja?
Odgovor:
V skladu s točko b) drugega odstavka 8. člena Uredbe LEADER/CLLD se za projekte investicijske narave uporablja pavšalna stopnja v višini 20 % za neposredne stroške osebja. Osnova za izračun pavšala so neposredni upravičeni stroški naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva ter stroški storitev zunanjih izvajalcev. Razpisna dokumentacija določa, da se v primeru uporabe poenostavljenih oblik financiranja dejanski stroški in izdatki, financirani s pavšalom, ne preverjajo in ne spremljajo. Za uporabo 20-odstotnega pavšala tako ni določena obveznost dokazovanja dejansko nastalih stroškov plač v višini izračunanega pavšala. Uredba ne določa, da se partnerju brez zaposlenih pavšal avtomatično izključi, prav tako pa ne določa avtomatične pravice vsakega partnerja do samostojnega 20-odstotnega pavšala ne glede na strukturo njegovih stroškov. Pri partnerskem projektu je treba upoštevati šesti odstavek 7. člena Uredbe, ki določa razdelitev stroškov in virov financiranja po posameznih partnerjih. Razpisna dokumentacija v vzorcu pogodbe o sodelovanju izrecno določa, da morajo biti opredeljene vse obveznosti in pravice nosilca in preostalih partnerjev, pri čemer mora biti v stroškovnik projekta vključen tudi pavšal. Zato mora biti uporaba in razdelitev pavšala med nosilca projekta in zasebnim zavodom ustrezno prikazana v finančnem načrtu in pogodbi o sodelovanju.
Neinvesticijski - partnerski projekt (nosilec projekta društvo, projektni partner javni zavod; društvo izven območja LAS bi sodelovalo kot zunanji/sodelujoči)
12. VPRAŠANJE:
Ali je lahko upravičen strošek projekta pogodba o zaposlitvi oziroma dopolnilna zaposlitev osebe pri društvu, če oseba dejansko izvaja projektne aktivnosti, vodi ustrezne evidence dela in so izpolnjeni vsi ostali pogoji javnega poziva?
Odgovor:
Da, je upravičeno. Pri neinvesticijskih projektih lahko kot društvo uveljavite strošek dela na 2 načina:
- v obliki prostovoljskega dela ali
- v obliki zaposlene osebe na društvu.
(A) PROSTOVOLJSKO DELO
Za uveljavljanje ur v okviru prostovoljskega dela, mora društvo biti vpisano v razvid prostovoljnih društev na AJPES-u. V kolikor še ni, lahko to pred prijavo na poziv uredi. Preveri se naj kaj to za društvo pomeni, katere obveznosti so (letno poročanje o opravljenih urah prostovoljnega dela ipd.).
Ni potrebna zaposlitev osebe, niti ni potrebno izplačevati kakršne koli stroške (plače). V skladu s pravilnikom o prostovoljstvu ministrstvo prizna članom društva opravljeno delo po sledečih urnih postavkah:
- organizacijsko delo 13,00 EUR na uro,
- vsebinsko delo 10,00 EUR na uro in
- drugo delo 6,00 EUR na uro
Gre za fiksne urne postavke. V projekt je lahko vključeno poljubno število članov društva, ure se pišejo glede na opravljeno delo na projektu. Niste vezani na nobeno omejitev glede ur. Ni potrebno sklepanje pogodb s člani, niti se jim ne rabi kaj izplačevati za čas trajanja projekta. Za uveljavljanje stroška dela se ob zahtevku priloži izpolnjena časovnica za vsakega člana, za vsak mesec v katerem je delal na projektu oz. za katerega uveljavljate ure. Kot dokazilo za opravljeno delo se priložijo smiselna podporna dokazila. Npr. če se pišejo ure izvedbe delavnic se priloži lista prisotnosti in nekaj fotografij, če se navede priprava kakšnega gradiva, se priloži pripravljeno gradivo ipd. Ne prilaga se nobenih potrdil o plačilu stroškov dela.
(B) ZAPOSLITEV OSEBE
V kolikor želite lahko tudi koga zaposlite za čas trajanja projekta. V tem primeru je potrebno upoštevati delovnopravno zakonodajo in plačevati tako plačo zaposlenega kot prispevke.
V okviru projekta ministrstvo določa fiksno urno postavko ne glede na plačilni razred / zaposlitev osebe. Za vodenje in koordinacijo projekta znaša urna postavka 23,33 eura na uro opravljenega dela, za strokovno in tehnično pomoč pri projektu v višini 17,89 eura na uro. Za uveljavljanje ur dela na zahtevku je vse isto kot pri prostovoljnem delu, priloži pa se še pogodba o zaposlitvi osebe na društvu ter v kolikor v sami pogodbi ni navedeno da gre za delo na projektu, čas in obseg trajanja se dodatno sklene aneks k pogodbi za razporeditev delavca za delo na projektu. Ne prilaga pa se plačilnih list, potrdil o plačilu, REK-ov. Vse to odpade, saj je določena fiksna urna postavka.
Razlika med obema oblikama je torej v različni višini urne postavke, ki je pri prostovoljnem delu nižja, vendar lahko dela na projektu več oseb / članov društva, brez da bi bile zaposlene (imele pogodbo o zaposlitvi), ni potrebno ničesar izplačati. Pri uveljavljanju ur zaposlenega pa morate vsak mesec izplačevati plačo in nositi druge stroške.
Organizacijsko delo, vodenje in koordinacija – predstavlja delo kot so sestanki, koordinacija članov društva ali projektnih partnerjev za izvedbo projekta, organizacija delavnic, dogodkov. Vse ostalo predstavlja delo na projektu. Npr izvedba delavnic, dogodka, priprava gradiva…
Za prijavo na javni poziv LAS sta upravičeni obe obliki, tako prostovoljsko delo kot zaposlitev (kadar je na društvu nekdo dejansko zaposlen).
Pri neinvesticijskem projektu še vam glede na višino upravičenih stroškov pripada pavšal v višini 40%. V okviru pavšala se lahko nabavi oprema (npr. športna oprema, računalnik ipd.), izvede zunanja storitev (tisk brošur, majic, promocijski pano, zunanji strokovni predavatelj, pogostitev, snemanje predstavitvenega videja, spletna stran…). Vse kar je smiselno glede na vsebino projekta. Za uveljavljanje stroška se k zahtevku ne prilagajo računi in potrdila o plačilu, temveč samo fotografije dobavljenih stvari oz. izvedenih storitev.
Primer:
Za delo na projektu imate skupaj 8.000 EUR, od tega znaša 40%, 3.200 EUR za pavšal (DDV tukaj nima vpliva, saj gre za pavšal). Skupna vrednost projekta je 11.200 EUR. Od tega je potem 80% sofinancirano, kar pomeni da prejmete s strani ministrstva nakazano 8.960 EUR nepovratnih sredstev.
13. VPRAŠANJE:
Ali se lahko 20 % lastnega deleža upravičenca pri neinvesticijskem projektu v celoti oziroma delno zagotovi z vrednostjo opravljenega prostovoljskega dela članov društva Primer: če projekt znaša 25.000 EUR in je 20.000 EUR sofinanciranja, ali mora upravičenec dejansko zagotoviti 5.000 EUR lastnih denarnih sredstev ali se lahko lastni delež pokriva tudi z upravičeno vrednostjo prostovoljskega dela?
Odgovor:
V okviru projekta LAS vnaprej krijete sami vse stroške v celoti 100%. Šele po koncu projekta, ko je vse izvedeno, se odda zahtevek, kjer se potem prejmejo nepovratna sredstva. V okviru ESRR poziva so nakazana v roku 3 mesecev po oddaji zahtevka. Pod lastni delež spada vrednost, ki ni sofinancirana (20% plus morebitni DDV). To pokrijete z lastnim “denarjem”. V primeru prostovoljnega dela dejansko ne potrebujete denarja za tistih 20%. Pri 8.000 EUR za prostovoljno delo, 6.400 EUR dobite povrnjeno, 1.600 EUR pa morate zagotoviti sami. Vendar se teh 1.600 EUR samo “piše na papirju”. Ne rabite ničesar plačati ali komu nakazati, saj gre za prostovoljno delo. Pri plači je drugače. To krijete v celoti za čas trajanja projekta, potem pa prejmete 80% nazaj. Dodatno pri obeh oblikah, pri prostovoljnem in pri zaposlitvi pa potrebujete denar za pavšal. V omenjenem primeru 3.200 EUR. V približno takšni vrednosti nabavite opremo, zunanje storitve. Pavšal je avtomatski in je vezan na višino upravičenih stroškov (npr. 8.000 EUR) in ne na dejanske stroške / račune. Finančno najbolj ugodno za društvo je torej prostovoljsko delo.
14. VPRAŠANJE:
Ali lahko v istem neinvesticijskem projektu kombiniramo prostovoljsko delo članov društva, delo zaposlenih na javnem zavodu, in po potrebi delo osebe, zaposlene pri društvu izven območja LAS. Predvidevamo, da se vse upravičene ure osebja seštejejo v osnovo, od katere se nato izračuna 40-% pavšal. Prosimo za potrditev, ali to pravilno razumemo.
Odgovor:
Vsak projektni partner mora imeti strošek dela, saj gre za neinvesticijski projekt. Lahko pa vsak izbere ustrezno obliko. Društvo izbere prostovoljno delo, javni zavod pa plače zaposlenih. Vsak projektni partner si izračuna svoje ure, pri vsakemu od njih se nato izračuna pavšal 40%, ki mu pripada in je vezan na njihove lastne stroške (ure).
15. VPRAŠANJE:
Ali mora formalni partner (javni zavod) za pridobitev točk pri merilu partnerstva nujno imeti tudi svoj finančni delež oziroma upravičene stroške v projektu, ali je dovolj, da ima jasno opredeljene naloge, aktivnosti, ciljne skupine in odgovornost pri izvedbi? Če je za polno ovrednotenje partnerstva priporočljiv določen finančni oziroma vsebinski delež partnerja, bi bili hvaležni tudi za usmeritev.
Projektni partner je lahko drug upravičenec, ki v projektu aktivno sodeluje in delno pokriva stroške projekta (je plačnik stroškov ali prispeva k izvedbi projektov v obliki prostovoljskega dela po urnih postavkah iz Uredbe LEADER/CLLD). V finančni konstrukciji projekta morajo biti zajeti tudi stroški projektnega partnerja. Kdor sodeluje pri projektu ali pa ima zgolj interes glede izvedbe projekta, končnih rezultatov, nima pa vključenih kakršnihkoli stroškov znotraj projekta, se šteje za deležnika in ni projektni partner (npr. lokalni ponudniki, razne pravne osebe in skupine fizičnih oseb na določenem območju). Kadar za vas kdo opravi kakšno storitev in ga plačate, gre za zunanjega izvajalca in ne za projektnega partnerja (npr. izvedba delavnic, oblikovanje, tisk ipd.). Javni zavod mora, v kolikor želi biti projektni partner, imeti svoje strošek in mora pokriti svoj lastni delež. V njihovem letnem finančnem načrtu morajo imeti “rezervirana” neka sredstva za izvedbo takšnih projektov. K vlogi na ministrstvo je potrebno priložiti plan dela in finančni načrt javnih institucij. Vsak projektni partner mora pri neinvesticijskem projektu obvezno imeti svoje stroške (ure), ni pa naveden minimalni ali maksimalni znesek, da se šteje za partnerja.
16. VPRAŠANJE:
Sodelujoče društvo ima sedež zunaj območja LAS, aktivnosti projekta pa bi se izvajale na območju LAS. Ali lahko to društvo v projektu sodeluje kot sodelujoča športna organizacija oziroma zunanji sodelavec pri posameznih delavnicah in dogodkih, ne da bi bil formalni projektni partner? Ali so lahko stroški, povezani z njihovim sodelovanjem oziroma zunanjo storitvijo, kriti iz 40-% pavšala, če se aktivnosti izvajajo na območju LAS?
Odgovor:
Vsi prijavitelji (nosilec in projektni partnerji) morajo imeti sedež ali vsaj poslovno enoto na območju LAS Bogastvo podeželja, da so upravičeni do sofinanciranja. Pomeni da je javni zavod lahko vaš projektni partner, med tem ko društvo, ki se nahaja izven območja LAS, ne. Lahko pa so vaš zunanji izvajalec, ki ga plačate v okviru pavšala.
17. VPRAŠANJE:
V okviru 40-% pavšala bi želeli nabaviti tudi manjšo športno oziroma prilagojeno opremo za izvajanje aktivnosti v enotah javnega zavoda. Ali lahko takšna oprema po zaključku projekta ostane v uporabi pri formalnem projektnem partnerju – javnemu zavodu?
Odgovor:
Opremo si lahko nabavi javni zavod tudi sam. Oziroma v vsakem primeru bodo morali nekaj nabaviti, plačati storitev v okviru pavšala. Lahko jim tudi vi kaj nabavite in jim daste potem v uporabo. To se določi v konzorcijski pogodbi, kjer navedete kdo krije katere stroške ter kdor postane lastnik oz. se mu da v uporabo.
18. VPRAŠANJE:
Ali lahko kot prostovoljec na projektu sodeluje tudi član organa upravljanja oziroma nadzornega organa društva in se njegove dejansko opravljene ure normalno uveljavljajo po predpisanih urnih postavkah za prostovoljsko delo?
Odgovor:
Na projektu lahko dela katera koli oseba, ki je član društva. Ne glede na njen status v organizaciji, torej tudi predsednik, tajnik, člani UO. Za vse osebe velja ista urna postavka za prostovoljstvo. Ta se določi glede na vsebino dela, ne na osebo.
Neinvesticijski - samostojni projekt (nosilec projekta popoldanski s.p. / zasebni zavod)
19. VPRAŠANJE:
Upravičenost prijavitelja – s.p. ali zasebni zavod. Ali se lahko na javni poziv v okviru Namena A prijavim kot samostojna podjetnica (popoldanski s.p.), ki ni normiranka?
Odgovor:
Da. V okviru Namena A se lahko prijavijo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki. Razpisna dokumentacija ne določa, da mora biti s. p. polno zavarovan ali da mora uporabljati sistem normiranih odhodkov.
20. VPRAŠANJE:
Ali obstajajo pri prijavi, izvajanju ali financiranju projekta razlike med s.p. in zasebnim zavodom?
Odgovor:
Za upravičenost do prijave sta lahko primerni obe obliki, saj je zasebni zavod pravna oseba, s. p. pa je upravičen kot samostojni podjetnik. Razlike so predvsem pri pravni organiziranosti, računovodstvu, davčni obravnavi in načinu uveljavljanja stroškov dela. V kolikor želite prijaviti neinvesticijski projekt (da boste uveljavljali ure dela), razmislite kje boste lahko uveljavljali ure dela. Za osebe v delovnem razmerju se priloži pogodba o zaposlitvu ter aneks o razporeditvi osebe za delo na projektu. Pri s.p. pogodbe ni. Pri tem velja še opozoriti, da v kolikor se prijavite kot zavod, si na s.p.-ju ne morate zaračunavati stroškov in jih izstavljati zavodu. V kolikor boste prijavili investicijski projekt morate biti finančno sposobni v celoti kriti 100% stroškov vnaprej. Tudi pri neinvesticijskem projektu morate pokriti 40% pavšala za materialne stroške. Razmislite kako je s finančne perspektive. Velja princip, da kdor je prijavitelj uveljavlja ure dela, stroške materiala in je tudi plačnik vseh stroškov. Pozanimajte se tudi kako je z davčnega vidika. Pri s.p. se prejetje nepovratnih sredstev šteje kot prihodek in bo obdavčen (dohodnina).
21. VPRAŠANJE:
Ali je projekt, ki temelji izključno na individualnih neurofeedback srečanjih, brez skupinskih delavnic, skladen s cilji javnega poziva? Ali so individualne obravnave za otroke in odrasle lahko upravičena projektna dejavnost, če je njihov namen izboljšanje dostopnosti psihosocialne podpore, samoregulacije in kakovosti življenja prebivalcev podeželja? Ali mora projekt obvezno vključevati tudi druge aktivnosti oziroma kakšno posebno inovativnost?
Odgovor:
Javni poziv ne določa omejitev glede same vsebine projektnih aktivnosti, morajo pa biti skladne s vsebino Strategije LAS Bogastvo podeželja (tematska področja, cilji, ukrepi). Biti morajo brezplačno dostopne vsem, saj so sofinancirane z EU sredstvi. Prav tako rezultati projekta (npr. izdelano gradivo, videoposnetki…). Inovativnost ni obvezna, je pa dodatna točka v okviru meril.
22. VPRAŠANJE:
Ali bi zadostovalo sodelovanje osnovnih šol pri informiranju staršev o možnosti vključitve otrok v program? Ali je za takšen projekt potrebno formalno partnerstvo z osnovno šolo oziroma drugo organizacijo? Ali lahko projekt vključuje tudi otroke, ki že prejemajo dodatno strokovno pomoč v šoli?
Odgovor:
Projektni partner je lahko drug upravičenec, ki v projektu aktivno sodeluje in delno pokriva stroške projekta (je plačnik stroškov ali prispeva k izvedbi projektov v obliki prostovoljskega dela po urnih postavkah iz Uredbe LEADER/CLLD). V finančni konstrukciji projekta morajo biti zajeti tudi stroški projektnega partnerja. Kdor sodeluje pri projektu ali pa ima zgolj interes glede izvedbe projekta, končnih rezultatov, nima pa vključenih kakršnihkoli stroškov znotraj projekta, se šteje za deležnika in ni projektni partner (npr. lokalni ponudniki, razne pravne osebe in skupine fizičnih oseb na določenem območju). Kadar za vas kdo opravi kakšno storitev in ga plačate, gre za zunanjega izvajalca in ne za projektnega partnerja (npr. izvedba delavnic, oblikovanje, tisk ipd.). V kolikor se nekoga vključi, da se bo udeležil delavnic v okviru projekta, ta ne rabi biti projektni partner. Pomeni, da zato ker se bodo v program vključili otroci, OŠ ne rabi biti projektni partner. Projektni partner postanejo (OŠ) samo v kolikor bodo izvedli svoje aktivnosti in bodo tudi nosili svoje stroške v okviru projekta. Dvojno sofinanciranje je samo prepovedano za osebe / institucije, ki uveljavljajo sofinanciranje stroškov v okviru projekta. Na udeležence to nima vpliva, saj niso prejemniki nepovratnih sredstev.
23. VPRAŠANJE:
Ali so stroški izvajanja individualnih neurofeedback srečanj upravičeni do sofinanciranja? Kako se obračunava delo nosilke s.p., ki bi projekt tudi osebno izvajala? Ali se uporablja standardna urna postavka ali je mogoče uveljavljati dejansko vrednost strokovne storitve? Moja trenutna cena individualne neurofeedback obravnave znaša X na srečanje, zato me zanima, ali je takšna vrednost lahko osnova za finančni načrt ali se mora strošek obračunati drugače. Kako bi se stroški izvajanja razlikovali, če bi bil prijavitelj zasebni zavod, strokovno delo pa bi izvajala sama?
Odgovor:
Neposredni stroški osebja se dodelijo v obliki stroškov na enoto na podlagi metode izračuna za:
- vodenje in koordinacijo projekta v višini 23,33 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto;
- strokovno in tehnično pomoč pri projektu v višini 17,89 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto;
- izvajanje neindustrijskih dejavnosti pri projektu v višini 13,24 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto;
Gre za fiksne urne postavke in velja za vse enako, neglede na plačilni razred / delovno mesto. Isto velja za vse pr. oblike. Za izvajanje individualnih srečanj in drugih terapij bi se upoštevala urna postavka 17,89 EUR. Za vsako opravljeno aktivnost v okviru projekta se v časovnico vnese št. ur, ki se potem pomnožijo z višino fiksne urne postavke. Za vsako osebo zase se za vsak mesec vodi časovnica v katero se vpiše datum, št. opravljenih ur na ta dan ter opis aktivnost, kaj se je izvedlo. Za opravljeno delo se predložijo dokazila (liste prisotnosti, fotografije ipd.). Za zavod lahko stroške dela uveljavlja samo oseba, ki je na njem dejansko zaposlena (ima sklenjeno delovno razmerje), pri popoldanskem s.p. pa sam podjetnik.
Če je predmet podpore naložba, nakup materiala ali izvedba storitve v okviru projekta, upravičenec ne sme pridobiti opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, materiala ali storitev od pravnih oseb, ki so 25 % ali več lastniško povezane z upravičencem. Prav tako ni dovoljeno izstavljanje računov med projektnimi partnerji!
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi ter z osebami, ki pri upravičencu delujejo kot zakoniti zastopnik, člani organov upravljanja ali nadzora, je neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe z zaposlenimi, zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora pri svojih konzorcijskih partnerjih.
24. VPRAŠANJE:
Za posameznega udeleženca predvidevam približno 20 individualnih srečanj. Ali je mogoče vseh 20 srečanj vključiti med upravičene projektne aktivnosti? Ali morajo biti vse projektno financirane storitve za uporabnike brezplačne oziroma ali je dovoljeno morebitno doplačilo uporabnikov?
Odgovor:
Kot navedeno v prejšnjih odgovorih, glede vsebine in količine ni omejitev. Biti pa mora smiselno glede na vsebino in trajanje projekta. Prav tako morajo biti vsebine, ki so sofinancirane za uporabnike brezplačne. Če se navede, da bo izvedenih 20 individualnih srečanj za 15 oseb, potem se morajo te aktivnosti zagotoviti brezplačno. Enako velja za izdelano gradivo, ki je sofinancirano v okviru projektov. V kolikor se natisne 500 kosov, se le-ti razdelijo brezplačno in se jih ne sme prodajati po tržni ceni.
25. VPRAŠANJE:
Pri predvidenem 80-odstotnem sofinanciranju bi za projekt v vrednosti 25.000 € potrebovala 5.000 € lastnega deleža. Zanima me, na kakšen način lahko zagotovim ta delež. Ali mora biti zagotovljen izključno v denarni obliki ali se lahko kot lastni prispevek upošteva tudi lastno strokovno delo oziroma drugi dovoljeni prispevki? Ali moram ob oddaji prijave že dokazovati razpoložljivost lastnih sredstev?
Odgovor:
Upravičenec (in projektni partner kadar se projekti izvajajo s projektnim partnerjem) mora izpolnjevati sledeče pogoje:
- ima sedež, registrirano izpostavo, podružnico, organizacijsko enoto oziroma poslovno enoto na območju LAS (če gre za pravno osebo zasebnega prava) oziroma deluje na območju LAS (če gre za pravno osebo javnega prava ali za pravno osebo zasebnega prava v javnem interesu)
- izkazuje finančno zmožnost za izvedbo prijavljenega projekta in ima zagotovljena sredstva za lastno sofinanciranje projekta (iz lastnih virov, iz drugih zasebnih virov).
- ima odprt transakcijski račun.
Vsi ti pogoji morajo biti izpolnjeni že ob prijavi. Priloži se izjava, da ste kadrovsko in finančno sposobni izpeljati projekt. S tem se zavežete, da projekt izpeljete v celoti ne glede na težave s katerimi se tekom projekta soočite. Ministrstvo zahteva, da je vse izvedeno kot je bilo določeno v vlogi (izpolnjeni vsi cilji, kazalniki, doseženi vsi rezultati). Drugače sledijo sankcije.
Projekt pokrivate finančno 100% v celoti vnaprej. Pri neinvesticijskem projektu imate še 40% pavšal za stroške opreme, materiala in zuanje storitve, ki jih plačate s finančnimi sredstvi. Javni poziv dopušča možnost predplačila v višini do 30% vrednosti projekta, vendar je potrebno upoštevati še nekaj določb.
26. VPRAŠANJE:
Ali je pri tem javnem pozivu mogoče pridobiti predplačilo oziroma avans? Če da, v kakšnem odstotku in pod kakšnimi pogoji? Ali se preostanek sredstev izplačuje po posameznih zahtevkih ali šele po zaključku projekta?
O predplačilu si lahko preberete v Razpisni dokumentaciji na str. 16 in v dodatni obrazložitvi: https://www.las-bogastvopodezelja.si/wp-content/uploads/2025/02/Obrazlozitev-predplacila.pdf
Razliko še neizplačane vrednosti nepovratnih sredstev uveljavljate v naslednjih (rednih) zahtevkih. Zadnji zahtevek se odda, ko so zaključene vse projektne aktivnosti. Kadar vrednost posameznega projekta znaša več kot 20.000 EUR, se lahko izvaja v dveh fazah, s tem da posamezni zahtevek za izplačilo ne sme biti nižji od 5.000EUR. Vsi računi morajo biti plačani še pred oddajo zahtevka.
27. VPRAŠANJE:
Ali je v okviru projekta mogoče sofinancirati nakup dodatne neurofeedback opreme, pripadajočega računalnika, programske opreme ali licenc, če so neposredno povezani z izvajanjem projekta? Ali obstajajo omejitve glede deleža sredstev, namenjenega opremi?
Odgovor:
V neinvesticijskem projektu se lahko nabavi oprema, material in zunanje storitve v okviru pripadajočega pavšala (40% upravičenih stroškov). Vse o stroških najdete v Razpisni dokumentaciji na str. 12. Nabavite lahko v višini tega pavšala.
28. VPRAŠANJE:
Neurofeedback že izvajam v okviru svoje dejavnosti. Ali je lahko upravičen projekt, s katerim bi obstoječo strokovno storitev brezplačno oziroma subvencionirano omogočila širšemu krogu prebivalcev območja LAS? Ali mora projekt nujno predstavljati povsem novo storitev ali zadostuje nova oblika dostopnosti in vključevanja ranljivih skupin?
Odgovor:
Upoštevati je potrebna merila ocenjevanja projektov. Sama projektna vsebina ni nikjer določena (biti pa mora skladna s strategijo), prav tako ali bo projekt inovativen, partnerski itd. V kolikor tega ni, se projektu dodeli nižje število točk, ni pa avtomatsko izključen kot neupravičen.
29. VPRAŠANJE:
Ali lahko poleg neposredno opravljenih ur neurofeedbacka uveljavljam tudi dejansko opravljene ure strokovne priprave, dokumentiranja in spremljanja rezultatov po postavki 17,89 €/uro?
Odgovor:
DA
30. VPRAŠANJE:
Ali lahko kot nosilka popoldanskega s.p. poleg izvajanja neurofeedbacka obračunavam tudi dejansko opravljene ure vodenja in koordinacije projekta po postavki 23,33 €/uro?
Odgovor:
DA, za delo, ki vsebinsko spada pod to rubriko.
31. VPRAŠANJE:
Ali lahko ista oseba v okviru istega projekta uveljavlja obe urni postavki, če gre za vsebinsko ločene aktivnosti, ki so ustrezno evidentirane v časovnicah?
Odgovor:
DA, prav v tem je smisel. Na en datum bi si lahko pisali 2 uri vodenja za izveden sestanek s pr. partnerjem, na isti datum v drugi koloni pod ure strokovne in tehnične pomoči pa 4 ure za izvedbo svetovanj. V časovnici spodaj pa bi se vam nato izračunalo št. ur x urna postavka. Skupna vrednost za opravljene ure na vodenju za tisti mesec in skupne ure za ostalo, vsebinsko delo. Upoštevajo se samo efektivne, dejansko opravljene ure dela na projektu (odpadejo prazniki, dopusti, bolniške, ostalo redno delo v okviru zaposlitve).
32. VPRAŠANJE:
Ali obstajajo omejitve glede razmerja med urami neposrednega izvajanja NFB in urami priprave, dokumentiranja ter koordinacije?
Odgovor:
NE, ob prijavi projekta prijavitelj določi koliko ur potrebuje za vodenje in koliko za izvedbo rednih projektnih aktivnosti (npr. svetovanj, pisanje besedil). Vendar naj bodo ure smiselne glede na obseg projekta. Vse kar bo pisalo v časovnici je potrebno tudi dokazati, da je bilo izvedeno. Npr. izvedba sestanka – predloži se lista prisotnosti, izvedba dogodka – ponovno lista plus fotografija dogodka, priprava besedila – priloži se pripravljeno besedilo itd.