Predstavitev območja
PREDSTAVITEV OBMOČJA LAS BOGASTVO PODEŽELJA
Območje LAS Bogastvo podeželja obsega rodoviten, razmeroma gosto poseljen ravninski svet ob Dravi ter pokrajinsko slikovito in reliefno razgibano gričevje Slovenskih goric. Obsega 311,8 km2 in vključuje 8 občin: Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas. Po podatkih SURS je leta 2014 je na območju LAS živelo 28.801 prebivalcev. Leži ob pomembnih prometnicah, ponaša se s številnimi naravnimi vrednotami, kot so naravovarstvena območja Natura 2000, z bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino, je primerno za raznovrstno kmetijsko rabo, pa tudi za poselitev in druge nekmetijske dejavnosti.
Območje obsega tri naravne enote, večji del Ptujskega in Dravskega polja ter osrednji del Slovenskih goric, ki imajo nekaj skupnih socialno-geografskih značilnosti. Podeželska naselja občin Dornava, Hajdina, Kidričevo in Markovci ležijo na Dravski ravnini, podeželska naselja MO Ptuj, razen Spuhlje, ter podeželska naselja občin Destrnik, Juršinci in Trnovska vas se nahajajo v Slovenskih goricah oz. v Pesniški dolini.
Dravska ravan je morfološko razgiban svet. Sestavljajo ga okrog kilometer široka aluvialna naplavina ob Dravi in nekoliko ožja ob Pesnici ter obsežna pleistocenska prodna nasipina, ki je razdeljena na Dravsko in Ptujsko polje. Večja območja avtohtonega gozda se nahajajo v okolici Kidričevega na Dravskem polju ter med Borovci, Prvenci in Strelci v osrednjem delu Ptujskega polja. Osrednji del Slovenskih goric sestavljajo dolga in položna slemena ter široke doline Grajene, Rogoznice in Pesnice, ki se v spodnjem toku široko razširijo v Dravsko ravan. V primerjavi s Halozami so značilne nižje relativne višine, kar predstavlja ugodne pogoje za kmetijsko pridelavo. Slovenske gorice in Dravska ravnina spadata med najbolj sončne pokrajine v Sloveniji, kar v gričevnatem svetu ugodno vpliva na rast in razvoj vinske trte.
Območje LAS odlikujejo nadpovprečno ugodni naravni pogoji za razvoj kmetijstva in drugih s kmetijstvom povezanih dejavnosti, kot so: turizem, obrt, promet in trgovina, kar je nenadomestljiva priložnost za gospodarski razvoj celotne regije in nove zaposlitve. Med najpomembnejše dejavnike celostnega razvoja podeželja uvrščamo kmetijska zemljišča, ki so na ravninskem svetu primerna za poljedelstvo oz. pridelavo hrane za živino, vrtnarstvo in zelenjadarstvo, v gričevnatem svetu pa za intenzivno sadjarstvo in vinogradništvo ter za živinorejo. Širšo prepoznavnost podeželju ob Dravi in v Slovenskih goricah dajejo tudi izjemne naravne vrednote, izvirni elementi naravne in kulturne pokrajine, bogata biotska raznolikost, pestre rastlinske in živalske vrste ter zanimiva nematerialna in materialna kulturna dediščina.
Obravnavano območje določajo naslednje značilnosti:
- naravna raznolikost, Dravsko in Ptujsko polje, osrednji del Slovenskih goric
- gosta poselitev ravninskega sveta in redka poselitev gričevja;
- hitro spreminjanje gospodarske in socialne zgradbe podeželskih naselij;
- ugodni pogoji za kmetijsko rabo (možnost specializacije in uvajanja novosti);
- različna stopnja urbanizacije posameznih območij;
- različna raba zemljišč – intenzivna raba, močna urbanizacija (Dravska ravan) – ekstenzivna raba, opuščanje obdelave (Slovenske gorice);
- strukturni problemi v kmetijstvu – drobna zemljiško-posestna zgradba, nizka tržna usmerjenost, slabo izkoriščeni naravni in družbeni viri, nepovezanost,…);
- gospodarska stagnacija (nezaposlenost, ni investicij, odliv mladih in izobraženih,…);
- naravne, arheološke in zgodovinske vrednote ter pomembna kulturna in etnografska dediščina (arhitektura, običaji, domača obrt, biotska raznovrstnost);
- bogate zaloge podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju.
Naravne vrednote območja LAS
Območje občin vključenih v LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah zajema del Dravskega in Ptujskega polja, Pesniške doline in Slovenskih goric. Območje najbolj zaznamuje reka Drava z deloma ohranjenimi hidromorfološkimi procesi. Zaradi raznolikih vodnih in obvodnih habitatov ob reki Dravi in Pesnici, velike vodne akumulacije (Ptujsko jezero), nekaterih gramoznic kot pomembnega antropogenega habitata ter deloma ohranjene tradicionalne kulturne krajine z ekstenzivnimi travniki in polji, predstavlja območje pomemben življenjski prostor številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
Več kot 15 % površine območja LAS-a je vključenih v mrežo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000). Največji območji Natura 2000 sta posebno območje varstva Drava (SI5000011) in posebno ohranitveno območje Drava (SI3000220). Od večjih območij velja omeniti še posebno ohranitveno območje Podvinci (SI3000113) in posebno območje varstva Črete (SI5000027).
Na območju LAS je evidentiranih 26 naravnih vrednot ekosistemske, zoološke, botanične in hidrološke zvrsti. Evidentiranih je bilo tudi 10 dreves, ki so bila zaradi posebnih lastnosti določene kot drevesne naravne vrednote. V preteklosti je bilo z namenom varovanja naravne dediščine ustanovljenih več zavarovanih območij od katerih izstopa 125 ha obsegajoč Krajinski park Šturmovci. Slednji je bil zavarovan z namenom ohranitve značilnih krajinskih struktur ter življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst.
Kulturna dediščina območja LAS
Značilnosti ravninskega in gričevnatega sveta na tem območju se kažejo v sami stavbni in naselbinski tipologiji. V ravninskem delu prevladujejo obcestne vasi, v gričevnatem svetu pa so se oblikovala gručasta in razložena naselja. Eden od primerov obcestnega naselja, je še delno ohranjena tipična obcestna vas Bukovci, kjer se je delno ohranila prvotna parcelacija s samim rastrom pozidave in tipi stegnjenega doma, ki so s pročeljem obrnjeni na lokalno cesto. Tudi na območju Slovenskih goric so bili osnovno gradivo kamen, les, glina in slama. Najpreprostejše lesene, t.i. cimprane hiše, ki jim ponekod pravijo tudi cimprače, so nizke, ozke in podolgovate, narejene iz grobo ročno obtesanih brun, ometane so z ilovico in pokrite so s slamnatimi, čopastimi strehami. Stavbno ambicioznost ravninskih predelov kažejo tudi večja gospodarska poslopja v sklopu večjih domačij, ki jih krasijo v pročeljih dekorativne opečne prezračevalne mreže. Takšen primer je Šegulovo gospodarsko poslopje v Polencih, na območju občine Dornava. Za gričevnat predel so še značilne vinske kleti, zidanice in manjši vinogradniški dvorci. Med skromnejše stavbe sodijo viničarije, kjer so nekdaj bivali vinogradniški delavci. Na območju občine Destrnik se je tako obnovila in ohranila Viničarija Destrnik 6. Med ohranjenimi zidanicami in štoki naj omenimo primer zidanice na Mestnem Vrhu in Elsbaherjev štok na Placarju.
Turistična in športna infrastruktura
Zaradi geografskih značilnosti in ohranjene narave, je območje izredno primerno za kolesarjenje, pohodništvo, ježo in druge aktivnosti. Kolesarske poti predstavljajo poseben del športne turistične infrastrukture, za katerega je značilna specifična in zahtevna infrastruktura. Na območju LAS je trasiranih 9 kolesarskih poti. Na območju LAS je več označenih pohodnih, učnih, gozdnih in drugih tematskih poti, ki potekajo na območju Slovenskih goric, ob stari strugi reke Drave, po gozdu ob vodnih črpališčih ter po ravnini Dravskega in Ptujskega polja. Nahajajo se v naravnem okolju, kjer pohodniki spoznavajo rastlinske in živalske vrste ter naravno in kulturno dediščino.
Med posebne tematske poti, ki temeljijo na vinogradniški in kulinarični ponudbi, spadajo Vinsko turistične ceste, ki so odlična dopolnitev primarni turistični ponudbi in vir za oblikovanje integralnih turističnih produktov. Na območju LAS poteka del VTC13 (Vinsko-turistična cesta srednje slovenske gorice). Med glavno turistično infrastrukturo območja pa vsekakor spadajo bazenski kompleks Term Ptuj, atletski stadion Drava Ptuj, nogometna igrišča NK Aluminij iz Kidričevega, karting proga Hajdoše, ki nudijo športne užitke različnim športnim navdušencem in tudi profesionalnim ekipam možnost priprav na aktivno sezono ter izvedbo sezone same. Med zaprtimi športnimi objekti je potrebno izpostaviti pokrita tenis igrišča na Ptuju in v Hajdošah, športne dvorane Ljudski vrt, Šolski center Ptuj, Kidričevo, kjer so se v preteklosti že odvijale reprezentančne košarkarske tekme. Poleg omenjenih ima vsaka občina še svoje večnamenske dvorane, travnata, asfaltna in druga igrišča za športne aktivnosti na prostem.
