Prostor, kjer stoji Ptuj, v rimskem času imenovan Petoviona, je bil že od nekdaj naseljen. Skozenj je potekala glavna trgovska pot od Baltika proti Jadranskemu morju, jantarska cesta. Z različnimi ljudmi so se v mestu pojavljali tudi različni običaji in verovanja. V Petovioni so vojaške posadke, legije, cariniki in trgovci častili nov kult – mitraizem, katerega pet svetišč je bilo najdenih.

Mitraizem je vera, ki so jo prinesli v Petoviono vojaki rimskih legij in trgovci oziroma uradniki ilirske carine. Mitraizem sodi med vzhodne religije, ki poskušajo razložiti stvarstvo v celoti, nastanek vesolja, zemlje, živalstva in rastlinstva, človeka, njegovo bivanje in nesmrtnost njegove duše. Pri mitraizmu lahko govorimo o začetkih enoboštva, o religiji, ki pravi, da so različni bogovi le različne pojavne oblike istega vrhovnega boga. Prvotna, peržanska religija, se imenuje mazdaizem. Vrhovni bog Ahura Mazda predstavlja vse pozitivno, dobro in svetlo, Ahriman pa pomeni vse negativno, slabo in temno. Njuna borba se odvija na nebu in zemlji, ter je rezultat boja med njima. Mazdaizem pozna še več drugih bogov in božanstev, med katere spada tudi bog svetlobe, Sonca, Mitra. S prenosom te religije v rimski duhovni svet je prišlo tudi do temeljitih sprememb. Tako je mitra postal najvišji vrhovni bog; mite o nastanku sveta, o rojstvu boga iz skale, o izviru vode iz skale in o žrtvovanju bika so prenesli iz prvotne religije. Mitraizem je mistična vera, o njej se ni smelo pisati in ne govoriti, saj so obredi potekali v zaključenih, moških krogih. O sami religiji se je ohranilo le nekaj podatkov, ki nam govorijo o sedmih stopnjah pripadnikov Mitrove vere. Vsako predstavlja določen element, ki je upodobljen na oltarni plošči; najvišja je pater.

Mitraizem je znan v rimski obliki že v 1. stoletju našega štetja, močno se razširi po letu 140. Centri so bili v Rimu, Ostiji in Kapui, v legijskih taborih in večjih mestih ob obrambnih limesih. Mitraizem ni nikoli postal uradno priznana državna vera, kljub temu da so bili njegovi pripadniki predvsem cesarski uradniki, v Petovioni pa tudi sužnji carinske uprave in vojaki. Prvi mitreji so morali biti zunaj mestnih meja (I., II. In V. mitrej), šele v sredini 3. stoletja so jih lahko postavljali tudi v mestih. Po letu 313 skoraj ni več mitraičnih napisov; zadnji posamični napisi se pojavljajo še do 385. leta, na Vzhodu je zadnji znani mitrej opredeljen v leto 389. verstvo se obdrži do prevlade krščanstva v začetku 4. stoletja, vzporedno z njim se pojavlja še v drugi polovici istega stoletja. Obdobje poskusa obnove mitraizma v drugi polovici 4. stoletja v Petovioni ni dokumentirano.

Odkritje prvega mitreja na Spodnji Hajdini sega v konec prejšnjega stoletja. Spoznavanje antičnih ostalin rimske Petovione je spodbudilo zamisel o muzeju na Ptuju, kar je bil pogoj, da so najdbe ostale doma, muzejsko društvo je za svoja izkopavanja najemalo strokovnjake od drugod, ki so raziskovali zemljo Petovione, rimskega agra. Pobudnik ustanovitve muzeja prof. Franc Ferk je v tem času izkopaval na večjem predelu Spodnje Hajdine, toda zemljišče na drugi dravski terasi so ponudili dr. Wilhelmu Gurlittu, graškemu profesorju, ki se je lotil raziskovanja oktobra 1898. leta. Odkrivanje je končal maja 1899. leta. Gradbene ostaline mitreja so bile ohranjene zelo dobro, zato je zaprosil okrožni odbor – ministrstvo, da bi mitrej ohranili na mestu izkopa, in situ. V pismu okrožnega urada državnemu namestništvu omenjajo I. mitrej, datiran v leto 157. Prva zaščitna stavba je bila zgrajena že jeseni 1899. leta. Sedanja stavba, postavljena leta 1910, je bila obnovljena 1999. leta.

Med spomeniki v I. mitreju je kar nekaj izjemnih, omeniti velja rojstvo Mitre iz skale ter Bikonosca – prenos bila v votlino.

Dr. Gurlitt je nadaljeval izkopavanja tudi 1901. leta. Na Spodnji Hajdini - v bližini I. Mitreja, je približno 20 m južno od njega odkril II. mitrej; tega so postavili v lapidarij Ferkovega muzeja po načrtih, ki jih je pripravil profesor Kohaut.

Izkopavanja leta 1913 so pripomogla k novemu odkritju. Konec maja so odkrili na severnem delu Leskovške njive na Zgornjem Bregu še III. Mitrej. Izkopavanja svetišča sta nadzorovala pod pokroviteljstvom avstrijskega arheološkega inštituta dr. Mihovil Abramić in Viktor Skrabar. Izkopavanja na tem prostoru so bila končana konec septembra. V novembru so zaščitili mitrej zaradi zime. Že pred začetkom I. Svetovne vojne, spomladi 1914, so zgradili zaščitno hišo pri III. Mitreju. Nato so začeli obnavljati notranjost svetišča pod vodstvom dr. Abramića in končali natančno ob začetku vojne.

Naslednje veliko odkritje je bilo 1957. leta. Na Ptuju je izkopala dr. Iva Curk tik ob ovinku grajskega hriba, na Muzejskem trgu 1, v globini 1.4 m več vodoravno položenih marmornih blokov v drugotni legi, ki so predstavljali del tlaka oziroma ceste; med njimi je bil relief s predstavo Sola. Plošča iz IV. Mitreja iz 3. stoletja je shranjena v lapidariju Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Spomenike mitreja je odkrila še Zorka Šubic leta 1965 na Vičavi.

Bogastvo arheološke dediščine rimske Petovione zaključuje najdba iz 1987. leta. Dokaz za razvito duhovno življenje tudi v obrtniški četrti Petovione je odkritje V. mitreja, ki ga je izkopal Ivan Tušek v bližini dijaškega doma in je sedaj predstavljen v lapidariju Pokrajinskega muzeja Ptuj.

I. mitrej je bil v letu 2011 prenovljen in opremljen z napisnimi tablami, ki obiskovalcem razložijo vsebino in pomen posameznih spomenikov. Izdan pa je bil tudi obširen samostojni katalog o tem svetišču.

I. mitrej na Spodnji Hajdini si lahko ogledate praktično kadarkoli:

Oglasite se pri gospe Jelki Zupanič (po domače, pri Joštovih) na Spodnji Hajdini ali jo pokličite na tel. št.: 02 782 07 71. Za ogled mitreja odrasli plačajo 1€, mladina pa 0,50€.

Če želite turistično vodenje, pokličite Ptujske vedute, d.o.o., Ptuj, na tel.št: 02 778 87 80 ali pišite na ptuj@vedute.si in se vnaprej dogovorite za strokovno voden ogled. V tem primeru je cena za odrasle 2,5€, za otroke pa 1,5€.

Dobrodošli!