- Društva v občini Destrnik
-
Seznam društev v občini Destrnik:
- Kulinarika
-
Občina slovi po dobrih in zdravih tradicionalnih jedeh. Izpod rok gospodinj se lahko okrepčate z različnimi žganci, kislo juho, več vrstami domačega kruha iz krušne peči, krapci, domačim mesom iz tunke, različnimi poticami ter še z veliko drugimi dobrotami. Najbolj ponosni smo na naše gibanice, skrbno pripravljene po receptih, ki jih skrivajo gospodinje in spečene v krušni peči.
- Tradicionalne prireditve v občini
-
Kmečki praznik
Ena od najstarejših tradicionalnih prireditev je kmečki praznik, ki že vrsto let v mesecu avgustu privablja obiskovalce iz širše okolice. Prireja ga Turistično društvo Destrnik.
Pri organiziranju povorke, sodelujejo vaščani vseh 17 destrniških vasi in se trudijo, da dela in opravila, ki niso več vsakdanja, ne bi tonila v pozabo. Nekaj preteklih let sodelujejo tudi članice in člani nekaterih društev iz sosednjih občin. Nastopajoči dogajanje v povorki vselej prikazujejo z dušo in srcem.
Določena opravila starih običajev, kot so popravilo klopotca, žganjekuha, priprava drv, nošnja kokoši s trakslom, luščenje koruze in druge, lahko občudujemo skoraj vsako leto.
- Kolesarske in peš poti
-
Razkošna in pestro razgibana pokrajina, je dobra osnova za zanimive kolesarske in peš poti po občini. Na poti lahko občutimo in opazimo veliko znamenitosti: zdravilno vodo, vinsko tradicijo, bogato kulinariko in gostoljubnost domačinov ter mnogo kapelic in znamenj. Po občini poteka kolesarska pot LAS 8.
- Fontana
-
Med Volkmerjevim domom kulture in osnovno šolo je postavljena fontana, ki je izdelana iz kristalnega marmorja v barvnih odtenkih bele, sive, oranžne, rdeče, zelene in rjave barve, ki se med seboj prelivajo. Na sredini kamna je grb Občine Destrnik.
- »Umetniško ustvarjanje«
-
Vpeta med Maribor,Lenart in Ptuj leži idilična vasica Gomila, kjer svoje ustvarjalne ideje v glino in les zlijeta Karmen in Robert Klemensberger že vrsto let. Navdihuje ju narava, ki se odraža v unikatnih izdelkih domače in umetnostne obrti. Predvsem dajeta prednost v oblikovanju uporabnih predmetov, kot so lestenci, keramične ploščice in umivalniki, seveda vse ročno izdelano in poslikano. V ateljeju in in delavnici na Gomili organizirata tudi tečaje oblikovanja keramike.
Karmen Klemensberger s.p.
Gomila 10
2253 Destrnik
Tel: 02 753 00 12
GSM: 041 591 731
Mail:unikatna.keramika@siol.net
www.unikatnakeramika.net
- "Mickine rože"
-
Milena Zelenik je domačinka iz Ločkega Vrha, ki v domači občini nadaljuje dolgoletno tradicijo izdelovanja povoščenih rož, ki jih je v spomin na Marijo Hedl poimenovala »Mickine rože« in so postale znane in cenjene daleč naokoli. Za izdelavo sekanega cvetja iz papirja, ki se kasneje namaka v tekoči parafin še vedno uporablja posebne kovinske sekače iz Dunaja. Danes izdeluje šopke za nove maše, birme, poroke in za druge slovesne priložnosti. Za svoje delo in izdelke je leta 2002 od Obrtne zbornice Slovenije dobila certifikat, ki ga zbornica izdaja za ohranitev izdelkov domače in umetnostne obrti.
- »Na Škarjakovem«
-
V naselju Vintarovci si lahko ogledate starejšo hišo, ki ji domačini pravijo kar Škarjakov muzej. Lastnika Irena in Franc Brenčič sta hišo obnovila in v njej zbrala staro orodje in opremo. V hiši je ohranjena črna kuhinja in kmečka soba.
- Viničarija
-
Ob krajevni cesti, ki vodi iz centra Destrnika do pokopališča, stoji v naselju Destrnik okrog 300 let stara domačija, ki jo domačini imenujejo »Toplečkina hiša«. Meri 9,10 × 4,30 m, sleme hiše leži S J. Klet je grajena iz opeke, zgornji del pa je lesen, cimpran. Lesena bruna so ometana z blatom, pomešanim z narezano slamo. Podstrešni del je lesen, obit z deskami, v katerih so okrasne luknjice, ki istočasno služijo za prezračevanje. Tudi trami so izrezljani. Streha je bila prvotno slamnata, danes je prekrita z opeko. Do vhoda, ki je na vzhodni strani, se pride po kamnitih stopnicah in preko lesenega »ganka«. Hiša je v celoti prenovljena in opremljena. Zraven razstavljene opreme in predmetov, si v viničariji lahko ogledate tudi film o življenju in delu viničarja in njegove družine. Multivizija se lahko predvaja v treh prostorih: v obeh sobah in v kleti. Obokana klet je opremljena in služi kot razstavni prostor. V njej je možna tudi pokušina vin domačih vinogradnikov.
- TURIZEM IN DEDIŠČINA
-
Na področju občine je prisotna tako naravna kot tudi kulturna dediščina, ki je ustrezno zavarovana. Naravno dediščino predstavljata ohranjeni naravni dobrini gozd in vodotoki. Pomemben spomenik narave so tudi rastišča močvirskega tulipana na zemljiščih ob Pesnici med regulirano strugo Pesnice in severnim obrobnim jarkom.
- Gospodarska in javna infrastruktura
-
Občina razpolaga z športno dvorano, ki je namenjena za rekreacijo in najrazličnejše prireditve. Ponaša se tudi s sodobno urejenim Volmerjevim domom kulture. Pod šolo se nahaja večnamensko igrišče, igrišče z umetno travo in atletska steza. Nedaleč vstran je občinska stavba v kateri so zraven občinske uprave še pošta, policijska pisarna in krajevni urad. Za občane je poskrbljeno tudi za zdravstveno varstvo saj se v zdravstvenem centru nahaja ambulanta spošne medicine, zobozdravstvena ambulanta, lekarna in fizioterapija.
- 5. tradicionalnih prirditev v občini Dornava
-
Praznik žetve ter razstava kruha in pogač
Najstarejša, Praznik žetve ter razstava kruha in pogač je na Polenšaku, kjer jo vsako leto pripravi zelo dejavno Turistično društvo Polenšak. Na dvodnevni prireditvi je prvi dan poudarek na bogati razstavi kruha in pogač ter na prikazu stare tehnike – oldteimerjev, drugi dan pa na prikazovanju žetve na star način. Žanjice žanjejo s srpi, žetev pa se prikaže tudi s prvimi stroji, ki so pomagali razbremeniti roke žanjic. Po žetvi se vsako leto prikaže tudi spravilo pšenice, mlatev in čiščenje zrnja. Prireditev je z etnografskega vidika zelo bogata.
Gobarski praznik
V Žamencih PGD Žamenci pripravljajo tradicionalni Gobarski praznik, kjer lahko le tu vidite in občudujete gobarsko razstavo v pristnem naravnem okolju. Zadnja leta gobarsko razstavo dopolnjuje tudi razstava zdravilnih zelišč in lovska razstava LD Dornava - Polenšak. V Žamencih je razstava gob, edina v Sloveniji, v gozdu, kar razstavi da poseben čar.
- Čüšekova domačija v Dornavi
-
Čušekova domačija je etnološki spomenik lokalnega pomena. Domačija je tipični primer podeželskega stavbarstva večjega kmeta. Sestoji iz stanovanjske hiše, ki je pod istim slemenom, v nizu sledijo še hlev in gumno. Vzporedno s hišo in omenjenimi gospodarskimi poslopji stojijo gnojišče, ki meji na svinjak s straniščem na štrbunk ter »kolarnico« s kletjo. Vse stavbe domačije pokriva opečna dvokapnica.
Fasado stanovanjske hiše členijo manjša okna s preprostimi okenskimi obrobami. Okna so dvokrilna in okrašena z jeklenimi križi. V letu 2006 je bila domačija obnovljena in je namenjena muzejski dejavnosti. Obogatitev domačije je tudi posajena potomka najstarejše vinske trte, modre kavčine iz Lenta in učni čebelnjak, ki ga je postavilo Čebelarsko društvo Dornava, služi pa izobraževanju otrok, ki obiskujejo čebelarski krožek.
- Cerkev sv. Doroteje v Dornavi
-
Cerkev je bila zgrajena 1519. Zgradili so jo z darovi grajskih lastnikov in vaščanov. V letu 1597 je omenjena v urbarju gornjeptujske gospoščine, ki je bila takrat lastnik vasi in gradu. Cerkev je bila podružnica sv. Ožbalta, nato pa podružnica župnije sv. Petra in Pavla pri minoritskem samostanu Ptuj. Povoden navaja nagrobnik plemenite Eleonore Gasparin iz Dornave, ki je bila upraviteljica in je umrla 30. julija 1722. 1828 je cerkev dobila novo notranjo opremo. Leta 1965 je postala samostojna župnija.
Leta 2006 so bile posvečene nove orgle, ki bogatijo cerkveno glasbo ob mašah in drugih svečanostih v cerkvi.
- Cerkev Marijinega obiskanja na Polenšaku
-
Na Polenšaku je tudi zelo znana baročna cerkev Marijinega obiskanja, ki je nekoč bila znana romarska pot.
Cerkev Marijinega obiskanja je postavljena na obrobju Slovenskih goric v vasi Polenšak. Stoji na 297 m visoki brežini, na kateri se razprostira prostrana zelenica s staro lipo, ki nudi senco utrujenemu popotniku.
Sredi teh lepot Slovenskih goric se dviga visok baročni zvonik romarske cerkve Marijinega obiskanja na Polenšaku.
- Baročni dvorec Dornava
-
Baročni dvorec Dornava, samostojna dvonadstropna palača s stranskima kriloma, navidezno iz enega liva, stoji na ravnini Ptujskega polja ob reki Pesnici. Dvorec ima daljšo razvojno linijo, kakor jo je mogoče razbrati s pročelij. Na lokaciji je domnevno že v srednjem veku stal manjši dvor. Njegovi lastniki so bili gospodje Ptujski in kasneje Herbersteini.
Grofje Sauerji so na posesti po letu 1700 postavili baročni dvorec, ki je osnova sedanjega. Dvorec, predvsem njegove reprezentančne prostore v nadstropju, so poslikali. Ambiciozne Wagingerjeve freske v glavni dvorani kažejo Herkulovo poroko in njegova junaška dela, dokumentirana tudi v obravnavanem fotografskem albumu. Posneti sta še velika in mala družabna soba, obe okrašeni s poslikanimi tapetami, povzetimi po Lancretovih motivih.
- Gasilska društva v občini Hajdina
-
Prostovoljno gasilsko društvo Draženci
Draženci 34a
2288 Hajdina
Tadej Černenšek
Tel: 031 614 799
Prostovoljno gasilsko društvo Gerečja vas
Gerečja vas 14a
2288 Hajdina
- IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA V OBČINI HAJDINA
-
Iz bogate šolske kronike in druge zgodovinske dokumentacije je razvidno, da je šola tu obstajala že leta 1705.
"Nekaka šola, neredna je bila tu že od začetkov 18. stoletja, obiskovalo jo je le okrog 20 učencev, a redna, čeprav zasilna, je bila od leta 1808 dalje... Stari učitelji so bili šolmoštri in organisti. Prvi redni učitelj v takratni šoli je bil tudi organist in se omenja v letu 1816."
- O MITRAIZMU, MITREJIH IN I. MITREJU NA SPODNJI HAJDINI
-
Prostor, kjer stoji Ptuj, v rimskem času imenovan Petoviona, je bil že od nekdaj naseljen. Skozenj je potekala glavna trgovska pot od Baltika proti Jadranskemu morju, jantarska cesta. Z različnimi ljudmi so se v mestu pojavljali tudi različni običaji in verovanja. V Petovioni so vojaške posadke, legije, cariniki in trgovci častili nov kult – mitraizem, katerega pet svetišč je bilo najdenih.
- Kulturni center Juršinci
-
Kulturni center Juršinci služi potrebam prebivalcev in obiskovalcev vseh generacij občine Juršinci, da se zagotavljajo pogoji medgeneracijska druženja ter kulturno-umetniške, športne in druge prostočasne dejavnosti lokalnega in regionalnega prebivalstva na podeželju. Center omogoča kulturno turistični razvoj Občine in širše regije in daje osnovo v trajnostnem razvoju slovenskega in evropskega turizma za ohranitev kulturne dediščine kot temeljne skupne slovenske turistične ponudbe in izjemne konkurenčne vrednosti, ki jo slovenska kulturna dediščina predstavlja na evropskih in svetovnih turističnih trgih.
Center predstavlja tudi širši regijski kulturni prostor kot del mozaika k osveščanju državljanov Slovenije o naši skupni zgodovini in vrednotah, o enakosti in raznolikosti prebivalcev in lahko bistveno prispeva k izboljšanju zavedanja o naši skupni slovenski in evropski identiteti.
