Galerija Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj, sledi že skoraj 10 letnem delovanju na področju družbene odgovornosti do kulture.

Koncept predstavljanja mladih in manj mladih evropskih in drugih likovnih ustvarjalcev je stalnica Galerije Tenzor.

Na leto bomo predstavili do šest umetnikov.

Vse ljubitelje umetnosti vabimo, da se nam pridružijo na naših razstavah in tako predstavljenim ustvarjalcem dajo tudi svoje priznanje.

Odpiralni čas:

Telefon: 051 / 361 800

Galerija Paleta je prodajna galerija. V njej razstavljata Karmen Menoni in Veronika Rakuš.

Odpiralni čas:

Telefon: 02 / 794 31 41

Več informacij: www.ptuj-tourism.si

V galeriji Florjan je na ogled razstava akademskega slikarja Albina Lugariča in razstava fotografij in skulptur Bogomirja Lugariča.

Odpiralni čas:

Telefon: 02 / 782 76 81

Več informacij: www.ptuj-tourism.si

Stari stolp ob Dravi, največji od šestih stolpov v renesančnem obrambnem sistemu Ptuja, so zgradili leta 1551. Od leta 1992 se razstavišče imenuje po slikarju Francetu Miheliču, ki je v letih od 1936 do 1941, ko je bil profesor na ptujski gimnaziji, naslikal nekaj svojih najpomembnejših del, ptujski muzej pa hrani tudi veliko njegovih risb in grafik, urejenih v Grafični kabinet Franceta Miheliča.

Odpiralni čas:

Telefon: 02 / 787 92 50 Več informacij: www.ptuj-tourism.si

Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Ptuj. Potrebno je razumeti novo vlogo strategije razvoja turizma, poznati svetovne trende, si zadati novo vizijo in pričeti z izvajanjem ukrepov za uresničevanje postavljenih ciljev.

Tako kot je na nacionalni ravni razvoj turizma pomembna gospodarska dejavnost prihodnosti, tudi na lokalni ravni obstaja želja vzpostaviti dolgoročen uspešen razvoj na področju turizma.

Turizem v Spodnjem Podravju je danes del svetovnega in evropskega tržišča, ki je znan po odmevnih mednarodnih prireditvah, termalni, etnološki, kulturnozgodovinski, enološko-kulinarični ponudbi, območje pa je uveljavljeno tudi kot športno-rekreacijsko in sprostitveno središče. Spodnje Podravje odlikuje, gledano s turistične perspektive, velika pestrost in raznolikost. Svet med Slovenskimi Goricami, Halozami ter Dravskim in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, z geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji.

Center interesnih dejavnosti ali na kratko CID je javni zavod. Deluje kot mladinski center, njegove ciljne skupine so otroci, dijaki in študentje. CID na področju Mestne občine Ptuj samostojno in v sodelovanju z zainteresiranimi javnostmi izvaja prostočasne interesne dejavnosti za otroke in mladino ter razvija področja mladinskega dela.

Telefon: 02 / 780 55 40

Več informacij: www.cid.si

Cvetlični sejem

Spomladi in v dnevih pred praznikom spomina na mrtve potekata na Ptuju cvetlična sejma. Na spomladanskem sejmu (april, maj) se trguje predvsem s sadikami, na drugem (oktobra) pa z rezanim cvetjem, ikebanami, s svečami ipd.

Pustni sejem

Pustni sejem poteka v predpustnih in pustnih dnevih. Datum se določa različno, glede na to, kdaj je pustni torek. Praviloma je to po svečnici, ki je vsako leto 2. februarja. Trguje se s pustnimi pripomočki in z okraski.

Božično-novoletni sejem

V mesecu decembru poteka na Ptuju tudi božično-novoletni sejem. Obiščete lahko stojnice s suhim sadjem, z novoletnimi okraski in darilci za praznične dni.

23. april – Jurijev sejem

Jurijev sejem odpre sezono treh tradicionalnih sejmov na Ptuju. Poteka na mestnih ulicah in trgih 23. aprila. Zbere se približno 150 proizvajalcev in prodajalcev iz vse Slovenije, ki na sejmu ponujajo najrazličnejše izdelke. Na ta dan se organizira tudi srednjeveška tržnica.

5. avgust – Ožbaltov sejem

Ožbaltov sejem poteka na mestnih ulicah in trgih 5. avgusta. Ta dan je tudi praznik Mestne občine Ptuj, zato so v tem času po mestu organizirane številne prireditve.

25. november – Katarinin sejem

Katarinin sejem poteka po mestnih ulicah in trgih 25. novembra. Največ prodajalcev se zbere ravno na tem sejmu in ponuja najrazličnejše blago. Na tem sejmu se največ trguje z rabljenim blagom.

Galerija Magistrat ima svoje razstavne prostore v prvem nadstropju Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v središču Ptuja. Deluje od leta 1994.

Galerija Magistrat v Mestni hiši, kjer je sedež Mestne občine Ptuj – osrednje javne ustanove lokalne skupnosti, je namenjena v prvi vrsti razstavljavcem, ki so po rodu s Ptuja in okolice ali so s Ptujem kakorkoli povezani, ter postavitvam dokumentarnih razstav o projektih Mestne občine Ptuj.

V Mestni hiši so z razstavno dejavnostjo pričeli leta 1994. Prvi koraki so bili storjeni na pobudo tedanje mestne oblasti zaradi večkrat izraženih potreb ptujskih likovnikov po razstavnem prostoru v mestu.

Razstavna dejavnost ima pomembno vlogo tudi pri promociji Mestne občine Ptuj in izmenjavi z drugimi mesti na področju tovrstnega kulturnega ustvarjanja z namenom širjenja zavesti o potrebi dialoga preko umetniških dogodkov. Prednost imajo mesta, ki so skupaj s Ptujem v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, in s Ptujem pobratena evropska partnerska mesta.

Odpiralni čas:

Ob sobotah in nedeljah ter praznikih je galerija zaprta.

Telefon: 02 / 748 29 99 ali 02 / 748 29 20

Je najpomembnejša zgradba na Slovenskem trgu. Domneva se, da je na tem mestu že v 4. stoletju stala starokrščanska bazilika. Le ta naj bi bila večja izmed celo dveh cerkva, ki naj bi nekoč stali na tem mestu.

Manjša naj bi bila iz 9. stoletja. Cerkev so večkrat prezidavali in dozidavali, kar se danes vidi v njeni notranjosti in zunanjosti. Lep primer so ostanki oken, ki pa so danes že zazidana. Prav tako je v cerkvi še zmeraj nekaj oken iz časa romanike, medtem ko je večina zgrajenih v stilu gotike. Okoli cerkve je bilo do leta 1775 pokopališče, eden izmed glavnih dokazov tega je Orfejev spomenik pred cerkvijo, ki je bil prvotno nagrobni spomenik. Prav tako lahko v njeni notranjosti opazujemo številne spomenike, ki pripovedujejo zgodbe pomembnejših Ptujčanov. Prava posebnost so klopi za ministrante, ki so iz leta 1763, saj so še edine ohranjene iz tega obdobja. Vsaka ima svoje vzorce, vsak stol se razlikuje od drugih. So delo ptujskih mizarjev. Cerkev ima pet stranskih oltarjev. Na freskah so upodobljeni takratni sloji družbe, zanimivo pa je, da niso upodobljeni meščani, čeprav je Ptuj zmeraj veljal za meščansko naselbino.

Leta 1863 je mestna cerkev sv. Jurija postala proštijska.

V podkorju je pod steklenim zvonom lesena gotska plastika sv. Jurija, ki je zavetnik cerkve in mesta v celoti.

Mestna hiša je najimenitnejša hiša na Mestnem trgu. Do leta 1907 je tukaj stala Poskočilova hiša, ki je dobila ime po bogatem trgovcu slovenskega rodu, Poskočilu. Mestno hišo so na temeljih poznogotske stavbe zgradili po načrtih graškega arhitekta Maxa Ferstua.

Novi ptujski magistrat, kjer je še danes sedež Mestne občine Ptuj, s svojo razgibanostjo obvladuje vso arhitekturo Mestnega trga.

Mestni stolp je najmogočnejša mestna arhitektura, ki močno oblikuje mestno veduto.

Omenja ga mestni statut iz leta 1376. Pred tem je na tem kraju stala krstna kapela sv. Janeza Krstnika. Leta 1556 je italijanski gradbenik Antonio de Riva dobil naročilo za gradnjo novega stolpa. Ob velikem požaru 1705. leta so meščani zaradi varnosti stolp nekoliko znižali.

Ptujski kurat Simon Povoden je dal leta 1830 vzidati zbrane antične spomenike s Ptuja in okolice v mestni stolp. Tako je nastal eden najstarejših lapidarijev na prostem v Sloveniji - Povodnov muzej. Največ spomenikov je vzidanih v vzhodno steno in ostenje dvoramnega stopnišča. Desno od stopnišča je reliefna plošča z upodobitvijo častnega stola, postavljena verjetno kakšnemu višjemu uradniku. Na vrhu stopnišča je kamnit lev, pod njim obokana preklada z obojestranskim napisom. Na levi je žrtvenik Mar(i)mogiju, bogu vojne, na desni pa žrtvenik bogu sonca. V spodnjem delu stopnišča je med drugim plošča z reliefno upodobitvijo treh mož (vicomagistrov), ki opravljajo žrtveni obred. Zraven je večji odlomek reliefne plošče iz 2. stoletja. Začetka stopnišča krasita kvadra. Na desnem je reliefno upodobljen genij jeseni, na levem pa genij pomladi in Hora, boginja poletja. K Povodnovemu muzeju sodijo tudi žrtveniki, posvečeni najvišjemu bogu, Jupitru.

Mitraizem je perzijska vera, ki so jo k nam prinesli rimski vojaki. Verskih obredov so se lahko udeleževali le moški, saj je bilo verovanje skrivno.

Bog svetlobe SOL je poslal MITRO na zemljo z nalogo, da v votlino povabi belega bika in ga zakolje. Iz krvi ubite živali je nastalo novo življenje.

Preberi več...

Na Slovenskem trgu stoji pred Mestnim stolpom skoraj 5 metrov (4,94 x 1,82 x 0,39 m) visok spomenik, največji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Spomenik, po vsej verjetnosti postavljen na mestu odkritja, je že od 16. stoletja dalje zbujal zanimanje in tako sčasoma postal simbol mesta ob Dravi. Po izklesanih mitoloških upodobitvah na njem se je zanj uveljavilo ime Orfejev spomenik. Nagrobnik, izklesan iz pohorskega marmorja, je bil v 2. stoletju postavljen mestnemu županu Marku Valeriju Veru, kot se da razbrati iz sedaj že hudo zabrisanega napisa. Na spomeniku so izklesani prizori, ki ponazarjajo upanje na novo življenje. Na vrhu sta v vogalih zleknjena leva z ovnovima glavama v šapah. Med njima je upodobljen Serapis, egipčansko-grški bog, ki simbolizira upanje na ponovno rojstvo. Pod levjim površjem je relief v timpanonu z upodobljeno Seleno, boginjo Lune, ki se vsako noč sklanja nad svojim mrtvim ljubimcem Endimionom in ga poskuša s poljubi svojih žarkov obuditi iz večnega sna. V zaklinkih ob timpanonu sta upodobljena gola krilata genija.

Med zatrepom in napisnim poljem je izklesan osrednji relief. V njem je upodobljen prizor z Orfejem, ki v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro. S svojim igranjem gane celo živali, ki so se zbrale okrog njega v votlini, in celo bogove podzemlja, ki so mu ljubljeno vrnili. Ta prizor, ki je sedaj že zelo zabrisan, je bil vklesan na spodnjem reliefnem polju nagrobnika. V srednjem veku je spomenik služil kot sramotilni kamen - pranger. Na spodnji del spomenika so pritrdili dve železni priponi za vklepanje zločincev in z njima zelo poškodovali napis.

Spomenik stoji sredi Mestnega trga. V strahu pred nenehnimi požari, ko so ognjeni zublji hudo prizadeli mesto, so se meščani priporočili sv. Florijanu in mu leta 1745 postavili spomenik. Na vrhu nakopičenih oblakov stoji svetnik v antični vojaški noši. V levici drži v vetru plapolajoč prapor, putto, ob njem pa zliva vodo iz golide na gorečo cerkev. Celotna kompozicija je baročno razgibana. Leta 1761 so Florijanu dodali še osem svetniških figur, ki so obstopile srednjo plastiko. Skupina je povsem obvladala ne ravno velik tržni prostor. Ko pa so leta 1865 spomenik obnavljali, so osem figur umaknili in tudi kompozicijo s Florijanom namestili na nov podstavek.

Minoriti so prišli na Ptuj kmalu za dominikanci, po virih v starejši literaturi leta 1239. Prva arhivska omemba minoritskega samostana je v nedatiranem dokumentu iz leta 1280, druga pa v datirani listini iz leta 1290.

Tudi ta samostan so ustanovili gospodje Ptujski. Sprva je bila to dolga, ozka, enoladijska in precej preprosta pridigarjeva cerkev, s poudarjenim prezbiterijskim delom, tako imenovanim "dolgim korom" z dvema kvadratnima obočnima polama in petosminskim zaključkom. Že v prvem obdobju je bila cerkev poslikana.

V 13. stoletju so bila samostanska poslopja skromna in so obsegala samo vzhodni del današnjega poslopja. V naslednjih stoletjih cerkev ni doživljala bistvenih sprememb, v zadnji četrtini 17. stoletja pa je so samostan, ki ga je vodil gvardijan Gašper Dietl, barokizirali. Barokizirano pročelje cerkve je prvo na današnjem slovenskem ozemlju uveljavilo polno plastično razgibanost ostenja. Dela je vodil Dionis Merlino iz Lugara.

Do l. 1696 so obnovili križni hodnik in vse tri trakte samostana. Najodličnejša prostora v samostanu sta letni refektorij in prostor, kjer je danes minoritska knjižnica.

Prvi uboži menihi, ki so se naselili na območju Ptuja in današnje Slovenije, so bili dominikanci.

Mehtildis, vdova Friderika III., jim je leta 1230 podarila zemljo na zahodnem robu mesta, pod Grajskim gričem. Leto kasneje so se v delno zgrajenem samostanu naselili menihi iz Brež na Koroškem.

Že v prvem gradbenem obdobju so sezidali samostan v višini dveh etaž. Odlika samostana je križni hodnik, ki sta ga najprej sestavljala južni in bolj imeniten vzhodni krak. 1302. je samostan prizadel požar, obnova je trajala do srede 14. stoletja, v tem obdobju so zgradili še zahodni krak križnega hodnika in poslikali njegovo vzhodno steno. Prezidave in poslikave so potekale tudi v 15. in 16. stoletju.

V 17. stoletju so samostan baročno prezidali. Vzhodno cerkveno pročelje so obrnili proti mestu ter ga v začetku 18. stoletja prekrili z bogato štukaturo in opremili s kipi. Barokizirali so tudi samostansko jedilnico, jo poslikali in njen obok prekrili s štukaturo.

Redovniki, ki so se ukvarjali z gospodarjenjem, šolstvom, pridiganjem in dušnim pastirstvom, so tukaj živeli do leta 1785, ko je bil samostan ukinjen z jožefinskimi reformami.

1926. ga je kupila občina, leta 1928 pa so v njem odprli mestni muzej.

Na ogled pa so tudi stalne zbirke:

Na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, stoji mogočna utrdba – Ptujski grad.

Arheološke najdbe so pokazale, da so se prvi prebivalci zatekli na Grajski grič ob zaključku kamene oziroma na začetku bakrene dobe. Najstarejši arhivski vir, ki pripoveduje o ptujskem gradu, je zapis kronista, salzburškega nadškofa Konrada I., ki piše, da je dal grad pozidati na mestu starega, že davno porušenega gradu. Torej je na Grajskem griču že pred 12. stoletjem stal zidan grad.

Zadnji iz rodbine Ptujskih, Friderik IX., je umrl leta 1438. Od leta 1480 do 1490 je bil Ptuj z gradom vred v madžarskih rokah, 1490. pa so morali Madžari zasedeno ozemlje predati nemškemu cesarju Maksimiljanu. Pred propadom ga je rešila grofica Terezija Herberstein, ki ga je kupila leta 1873. Dala je temeljito obnoviti vse stavbe in jih na novo opremila. Herbersteini so ostali v gradu do leta 1945. Takoj po drugi vojni je bil grad spremenjen v muzej.

Odpiralni čas:

Telefon: 02/ 748 03 60

Več informacij: www.pok-muzej-ptuj.si