Izkaznica Destrnik
Dobrodošli v občini Destrnik
Občina Destrnik se razprostira med podolžnim sončnem gričevju Osrednjih Slovenskih goric, med katerimi nekateri hrbti dosegajo višino okoli 400 m (Ojstrovec pri Destrniku 378 m) in plitvih in dolgih dolinah, ki so jih vrezali pritoki Pesnice na eni in Rogoznice na drugi strani le nekaj kilometrov iz Ptuja. Bogatijo jo neokrnjena narava ter druga naravna in kulturna dediščina. Ponaša se s svojo značilno veduto, katero krasijo šola, športna dvorana, Volkmerjev dom kulture in cerkev. Občina združuje 17 vasi: Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Gomila, Gomilci, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Ločki Vrh, Levanjci, Placar, Strmec pri Destrniku, Svetinci, Vintarovci, Zasadi in Zg. Velovlek. Naselja segajo od Pesniške doline preko grebenov v Rogozniško dolino.
Občina Destrnik po podatkih Statističnega urada iz leta 2007 meri 34,4 km2 in šteje 2707 prebivalcev in ima 904 hišne številke. Gostota prebivalstva znaša 78 prebivalcev na km2, naravni prirast za leto 2007 je 1%, skupni prirast pa znaša 22%.
Po sprejemu Zakona o lokalni samoupravi je prišlo 1994 do ustanovitve občine Destrnik-Trnovska vas. V letu 1998 se je tedanja Občina Destrnik-Trnovska vas razdelila v tri nove občine, tako je postal Destrnik samostojna občina.
PREBIVALCI
Skladno z naravnimi značilnostmi občine so svoj značaj oblikovali tudi prebivalci občine. Mili, s soncem obsijani griči so prebivalcem vtisnili nežnost in dobrosrčnost ter prešernega duha. Odprte ravnine so jim dale pečat odprtosti, zato boste v Destrniku vedno lepo in z odprtim srce sprejeti, ter obilno pogoščeni z domačimi dobrotami. Nekako najbolj pa je značaj prebivalcev oblikovala peščeno-ilovnata prst, ki jim je v zgodovini včasih dajala skromne pridelke. To jih je oblikovalo v ljudi navajene trdega dela in skromnosti.
Zagotovo pa lahko rečemo, da so Destrničani zelo ponosni in navezani na svoj dom in na svoje korenine. Ravno ta ponos, skromnost in marljivost je marsikaterega domačina odpeljala v širni svet, kjer so iskali boljše življenje. A v tujem, krutem svetu so vedno s ponosom rekli, da so iz »Vrbana« in, da so »Vrbenčani«.
