Zgodovina Markovci

»V starodavnih časih je deroča Drava svoje korito, še vse bolj in pogosteje kakor dandanes, spreminjala in mnogo rodovitnih njiv, travnikov in vrtov podkopala. Zlasti se je leta 1477 pri Zabovcih z vso silo obrnila na levo ter pretila podkopati in uničiti celo spodnje Ptujsko polje. V tej stiski so se prebivalci zaobljubili mogočnemu varuhu in priprošnjiku v nevarnosti na vodi, sv. Marku, evangelistu ter so njemu v čast v bližini starega Pabsteinskega gradu postavili visok kamnit steber s statvo sv. Marka na vrhu. In glej čudo! Dasi je Drava skoro do njega pridrla, obrnila se je ob njegovem vznožju mahoma proti desni in spremenivši svoj tok, s časom zapustila staro strugo. Nekdanjo dravino obrežje še dandanes opazuješ od Zabovec do Markovec, a tam zapaziš tudi velikanski ovinek, katerega so valovi napravili pred ondi stoječo statvo, pustivši okolico gradu nepoškodovano. Po tej statvi imenoval se je kraj v prihodnje Markovci in tako je ljudstvo zvalo za naprej tudi grad. Ko pa je bil grad leta 1493 od divjih Turkov razdejan, so prebivalci s pomočjo lastnika gradu, ormoškega graščaka Jakoba Sekelja postavili iz razvalin lično cerkvico v čast sv. Marku, katero je dne 24. oktobra 1519 z dovoljenjem solnograškega nadškofa, posvetil lavantinski škof Lenart Perverl. V njej so bili trije oltarji. Prvotno majhno cerkev so v 17. veku podaljšali ter jej ob straneh prizidali kapeli, da je vsa stavba dobila podobo križa.

V tej povečani obliki je bila cerkev 9 sežnjev dolga, 5 široka in 5 sežnjev visoka ter je imela 10 oken in tri vrata. Zvonik, ki je stal nad glavnimi vrati, je bil zelo nizek in v gornjem delu lesen. V cerkvi naštevajo stari zapisniki tri oltarje, prednji ali glavni oltar v čast sv. Marku, na evangeljski na čast sv. Donatu, na epistelski pa v čast sv. Erhardu. Cerkev sv. Marka je do leta 1637 spadala kot podružnica k mestni cerkvi sv. Jurija v Ptuju, potem pa k sv. Ožbaltu. Tako je ostalo do leta 1789, ko je podružnica sv. Marka postala samostojna župnija.«

Iz župnijske kronike