Zgodovina Kidričevo

Kidričevo sodi med mlajše kraje, je urbano, sodobno naselje, ki ni brez duše. Nastalo je kot novozgrajeno industrijsko naselje, ki je raslo s stanovanjskimi bloki med borovimi gozdovi sredi Dravskega polja, nedaleč stran od tovarne glinice in aluminija, ter prevzelo vodilno vlogo v širšem prostoru in se razvilo v samostojno krajevno in občinsko središče. Kraj je bil leta 1953 poimenovan po revolucionarju in gospodarstveniku Borisu Kidriču (1912-1953). Pri Kidričevem gre za poseben fenomen novodobnega kraja, ki je umeščen v zgodovinsko bogato kulturno krajino starih župnijskih središč Svetega Lovrenca, Svete Kungote, Cirkovc in občinskega središča Slovenja vas.

Krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1965, zajemala pa je vasi: Apače, Njiverce, Kungota pri Ptuju in Strnišče.

V sedanji občini Kidričevo so bili v preteklosti kraji malo raziskani. Najdbe in novejša izkopavanja potrjujejo kontinuirano poseljenost tudi v arheoloških obdobjih. Veliko je na svojih počitniških popotovanjih videl Franz Ferk, ki je najdbe zapisal, pri odkrivanju arheološke dediščine pa mu je pomagal tudi Martin Vnuk: 

- naselbine iz prazgodovinskih obdobij, dve prazgodovinski gomili (turška griča) in kamnita sekira, najdena v Stražgonjci,

- mnogo mrtvaških kosti, sabelj in sulic v Župečji vasi,

- žare s sežganimi kostmi v Lovrencu na Dravskem polju.

GRB OBČINE KIDRIČEVO

Upodobljen je na ščitu poznogotskega sloga sunitske oblike. Na črto v srebrno in zeleno razcepljenega ščita so vsajeni trije kostanjevi listi, spredaj dva in zadaj eden, predstavljeni pa so izmenično v obeh barvah grba. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot okras grba.

ZASTAVA OBČINE KIDRIČEVO

Je zeleno-belo-zelena s tremi kostanjevimi listi na srednjem belem polju. Vertikalno je razdeljena na tri barva polja, tako da je srednje polje kvadratno. Stranski polji in kostanjevi listi so v enaki zeleni barvi kot občinski grb. Srednje, belo barvno polje nosi atribut občinskega grba, tri kostanjeve liste v zeleni barvi. Središčnici zgornjih dveh listov se ujemata z zgornjima polovicama obeh diagonal kvadrata, tako da sta vrhova usmerjena v desni oziroma levi kot srednjega pola. Tretji, spodnji list stoji pokončno in vertikalno v sredini spodnje polovice srednjega pola.

OBČINSKI SVET IN ODBORI

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, šteje pa 17 članov. Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta po sistemu, ki ga določa zakon. Občinski svet v okviru svojih pristojnosti predvsem: 

- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, 

- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta … Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. 

Občinski svet ustanovi krajevne odbore in komisije kot svoja delovna in posvetovalna telesa, ki so:

- odbor za družbene dejavnosti,

- odbor za varstvo okolja in požarno varnost,

- odbor za gospodarstvo,

- odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,

- odbor za gospodarsko infrastrukturo,

- statutarno-pravna komisija.

Člane krajevnih odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, krajevni odbori dajejo mnenja zlasti o zadevah lokalnega pomena, občinski svet si lahko predhodno pridobi mnenje krajevnega odbora, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese območja, za katero je ustanovljen krajevni odbor. Odbori štejejo pet članov, komisije pa tri do pet članov. 

OBČINSKA UPRAVA

Ustanovi jo občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Njeno delo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinskega sveta. V njej je zaposlenih 10 strokovnih delavcev.

Upravne, strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge občine izvaja občinska uprava na področju:

SPLOŠNIH ZADEV

- opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog za potrebe župana, občinskega sveta ter njihovih delovnih in posvetovalnih teles, nadzornega odbora ter drugih občinskih organov …

NORMATIVNO-PRAVNIH ZADEV

- priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališč, ki jih sprejmejo župan, občinski svet in drugi občinski organi …

UPRAVNIH ZADEV

- vodenje upravnega postopka in izdajanje odločb v teh postopkih na I. stopnji, vodenje evidence o upravnih stvareh ...

JAVNIH FINANC

- pripravljanje proračuna in skrb za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, pripravljanje finančnih poročil in zaključnega računa proračuna ... 

DRUŽBENIH DEJAVNOSTI

- pripravljanje razvojnih usmeritev in razvojnih programov na različnih področjih družbenih dejavnosti v sodelovanju z javnimi zavodi in drugimi porabniki proračunskih sredstev iz tega naslova ...

GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA

- opravljanje strokovnih nalog za občino in njene organe, kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb …

UREJANJA PROSTORA

- pripravljanje prostorskih izhodišč za sprejemanje prostorskih aktov in pripravljanje smernic za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov …

GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN INFRASTRUKTURE

- skrb za izvajanje programov razvoja gospodarskih javnih služb in nadzor nad njihovim izvajanjem …

DEJAVNOSTI REŽIJSKEGA OBRATA

- javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih površin, izgradnja, oskrba z plinom, zimska služba, vodenje javnih del, pogrebne storitve...

Občina ima občinsko upravo za občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti:

- zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih,

- polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in

- učinkovito sodelovanje z drugimi organi in ustanovami.