Na Polenšaku je tudi zelo znana baročna cerkev Marijinega obiskanja, ki je nekoč bila znana romarska pot.

Cerkev Marijinega obiskanja je postavljena na obrobju Slovenskih goric v vasi Polenšak. Stoji na 297 m visoki brežini, na kateri se razprostira prostrana zelenica s staro lipo, ki nudi senco utrujenemu popotniku.

Sredi teh lepot Slovenskih goric se dviga visok baročni zvonik romarske cerkve Marijinega obiskanja na Polenšaku.

Legenda pravi, da sta čez Polenšak potovala brata Ciril in Metod, s spremstvom mladih fantov s področja današnje Češke in Slovaške, v Rim. Ob reki Muri so se morali ustaviti, ker si je eden izmed bratov poškodoval nogo. Med počitkom je izrezljal ikono Matere božje. Svojemu spremstvu je dejal, da jo bo obesil na tistem mestu od koder bodo prvič zagledali obzidje rimske Poetovie (današnji Ptuj). Ko so prispeli do velike lipe na Polenšaku, so zagledali rimsko Poetovio. Na lipo sta brata obesila podobo Marijinega obiskanja, ki sta jo nosila s seboj.

Med potovanjem je marsikateri fant našel dekle, se poročil, si ustvaril družino in ostal na tem področju. Na to namigujejo tudi imena vasi na tem področju, ki bi naj spominjala na poreklo teh učencev in tako bi naj dobil ime tudi Polenšak.

K podobi Marijinega obiskanja so se ljudje zatekali k molitvi. Nedaleč vstran je izviral studenec ob katerem so si popotniki pogasili žejo. Legenda pravi, da je bila voda zdravilna in k Marijini podobi se je zgrinjalo vedno več ljudi. Studenec bi naj izviral kjer je danes prezbiterij cerkve z glavnim oltarjem. Po izgradnji cerkve bi se naj premaknil 300 m niže v Čuševo grabo, kjer še je danes izvir, ki ne presahne.

Cerkev so začeli graditi leta 1621 in so jo zaključili leta 1633. 24. septembra 1722 so jo posvetili in tukajšnji prebivalci so dobili tudi svojega dušnega pastirja. V času nalezljivih bolezni, posebno kuge, je sem prihajalo ob nedeljah in praznikih po več tisoč romarjev. V kroniki je zapisano, da je leta 1872 prišlo k Materi božji na Polenšak štiridesettisoč romarjev.

Današnja cerkev ima baročno podobo in je dolga 36 m in široka 15 metrov. Ima glavni oltar in štiri stranske oltarje, delo Jožefa Holzingerja, ustvarjalca umetnin, ki krasijo štajerske cerkve. Na glavnem oltarju kraljuje Marija z Jezusom v naročju, obdana z angeli, izredno bogati so pa tudi stranski oltarji.

Najnovejša pridobitev cerkve Marijinega obiskanja na Polenšaku pa so nove orgle. Ta kraljica glasbil je prvič zapela 25. 4. 2009. S svojimi čudovitimi zvoki, ki jih izvabljajo organisti bo obogatila nedeljska bogoslužja in vabila romarje, da ji prisluhnejo.

Tags: Turistična ponudbaKulturaPonudbaZnamenitosti